O revščini govorimo, ko govorimo o ekonomski, socialni, politični in kulturni prikrajšanosti. Revščina je torej več kot le finančna ali materialna. Revščina posega v vse pore življenja in kopiči prikrajšanost, s tem pa onemogoča dostojno življenje. Red. prof. dr. Vesna Leskošek
dekanja Fakultete za socialno delo

REVŠČINA DANES

Tako kot vse v življenju se tudi obraz revščine spreminja. V zadnjih 40 letih od sprejetja konvencije o človekovih pravicah, predvsem pa od sprejetja resolucije o pravicah otrok, je bil v družbi dosežen napredek. Revščina danes zaobjema veliko več kot lakoto. Vpliva na izobrazbo in doseganje ciljev, ki jih postavlja svet okrog nas. Revščina pomeni tudi neustrezne bivalne razmere. Otroci iz družin v stiski so izločeni, izključeni, nimajo dostopa do znanj in izkušenj, ki bi jim pomagali v življenju preseči začarani krog revščine. Še vedno pa revščina pomeni izključenost in stigmo, zato vse pogosteje zaznavamo pojav prikrite revščine, ki s seboj prinaša močne psihične napore in se pogosto, če ni ustreznega ukrepanja, konča slabo. Poleg tega se posamezniki pogosto srečujejo z občutki sramu, saj nekateri vidni člani naše družbe podpihujejo stereotipe, da je revščina povezana z lenobo.

Zavedati se moramo, da revni živijo pod steklenim stropom, in če tega ne bomo spremenili, bomo ustvarjali večgeneracijsko revščino, ki jo bo zelo težko reševati in ki bo zelo težak in trd družbeni problem. Zato ima velik pomen dostopnost zdravstva, izobraževanja, trga dela, javnega prevoza ipd. Vse to so razlogi, zaradi katerih družine v stiski ne morejo priti na zeleno vejo.

KAJ DRUŽINE PAHNE V REVŠČINO?

V Sloveniji živijo pod pragom revščine različne skupine ljudi, od ostarelih do invalidsko upokojenih in ljudi z zdravstvenimi težavami, ki v najbolj kritičnem obdobju življenja nimajo zadostne podpore.

Na ZPM Ljubljana Moste-Polje se osredotočamo na otroke oziroma družine z mladoletnimi otroki. Opažamo, da je največ stisk med brezposelnimi, zaposlenimi z nestabilnimi oblikami zaposlitev (prekarni delavci, manjši obrtniki, ki ne prejmejo plačila za opravljeno delo), mnogo pa je stisk med zaposlenimi, ki za delo prejemajo minimalno ali še nižje plačilo. Pod prag tveganja revščine zelo pogosto padejo tudi družine, v katerih je prisotna bolezen bodisi staršev bodisi otrok. Razlog za padec pod prag tveganja revščine je pogosto nenaden dogodek – izguba zaposlitve, nesreča, bolezen ali smrt v družini, za mnoge družine je lahko nepremostljiva ovira že okvara pralnega stroja ali štedilnika. Vse to ni omejeno samo na družine, ki prejemajo socialne transferje, temveč velja tudi za mnoge druge, ki živijo v težkih razmerah.

POMAGAJ TUDI TI

VPLIV REVŠČINE NA DRUŽINO

Revščina ne pomeni le materialne prikrajšanosti, ampak pogosto prinaša tudi socialno izključenost ter otežen dostop do zdravstvenih storitev in izobraževanja, kulturnih dobrin in odmaknjenost od politike. Revni pogosteje potrebujejo zdravstveno pomoč, tako zaradi fizičnih kot tudi psihičnih obolenj, hkrati pa imajo otožen dostop do zdravstvene pomoči. Revščina se pogosto prenaša na otroke, saj je pogosta posledica revščine slabše zdravje otrok, slabši šolski uspeh in slabši razvoj otrok. Raziskava na katedri za družinsko medicino ljubljanske fakultete je pokazala, da so brezposelne ženske skoraj petkrat pogosteje izpostavljene sočasnemu duševnemu in telesnemu nasilju. Revščina pa je pogosto tudi večgeneracijska, saj politika ne vzpodbuja družbene mobilnosti, ki bi omogočila ljudem preseganje revščine ter napredovanje v družbenem smislu. Verjetnost, da bo šel otrok neizobraženih strašev na univerzo, je v Sloveniji zelo majhna. V raziskavi Inštituta za socialno varstvo se je izkazalo tudi, da je znanje slovenskih najstnikov zelo odvisno od ekonomskega, kulturnega in socialnega statusa ter izobrazbe njihovih staršev. Pa tudi od tega, ali doma govorijo slovensko, kakšnemu številu knjig so izpostavljeni in podobno. Skoraj 40 odstotkov revnih otrok živi v prenatrpanem stanovanju, manj pogosto jedo sadje in zelenjavo, v prostem času pa se tudi manj gibajo.

49.000 mladoletnih otrok v Sloveniji je v letu 2018 živelo pod pragom tveganja revščine.

(vir: SURS)

NE ODLAŠAJ

Stiska lahko nastopi nenadno in se v nekaj mesecih močno zaostri. Če ste sami v situaciji, ko ne vidite izhoda, ko breme postaja pretežko, da bi ga zmogli sami, pa naj gre za finančno ali psihično obremenitev, se nemudoma obrnite na nas. Hitro ukrepanje ob nastopu okoliščin, ki kakorkoli ogrožajo katerega od članov ali celotno družino, je ključnega pomena za reševanje težav. Rešitev se vedno najde, prej se lotimo njenega iskanja, lažja je. Zato ne odlašajte in nas nemudoma kontaktirajte. Ne bojte se prositi za pomoč, saj je to nekaj najbolj naravnega in človeškega.

Prav tako ne odlašajte, če v svoji okolici zaznate stisko sorodnika ali bližnjega prijatelja. Ko nastopi stiska, posamezniki pogosto ne zmorejo ali ne znajo prositi za pomoč, pogosto pa tudi ne vedo, na koga bi se obrnili. En klic na našo številko lahko utre pot k reševanju nastale stiske. Namen projekta Veriga dobrih ljudi je stkati trdno verigo in zdravo jedro naše družbe. In pri tem je pomemben prav vsak posameznik.

VLOGA ZA VKLJUČITEV V PROJEKT POMOČI

Za pričetek obravnave in vključitev v naš program vas vljudno prosimo, da izpolnite obrazec, ki ga najdete na spodnji povezavi. Če imate pri izpolnjevanju vprašalnika kakršne koli težave, nas pokličite na telefonsko številko 0820 57 016.
Naši sodelavci vam bodo z veseljem priskočili na pomoč.

 

Obrazec